VELIKA RAZSTAVA OB 10-LETNICI COLLECTE

Lokacija: dvorana B2


foto: Tiskarska plošča za tisk 50 tolarskih bankovcev, Thomas De La Rue, London, 1992, foto: Matija Pavlovec, Arhiv NKNMS
 

25. OBLETNICA DENARNE SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE

Zbirka dokumentov in denarja iz zbirk Numizmatičnega kabineta NMS
pripravlja: Andrej Šemrov, Numizmatični kabinet NMS

Prva celostna predstavitev numizmatične zbirke bankovcev in kovancev iz obdobja samostojne Slovenije ob 25. obletnici denarne samostojnosti (8. oktober, 1991–2007/2016). Prikazan ne bo samo denar rednih in spominskih emisij, temveč tudi predmeti, s katerimi je bilo mogoče narediti to, o čemer so sanjali mnogi prednamci. Nekateri eksponati, kot na primer dokumentacija za izdelavo zasilne (bonske) serije iz leta 1990, bodo tokrat prvič javno predstavljeni.
   
     

foto: najstarejša razglednica slovenskih krajev z upodobitvijo mesta Ptuj (1889)
 

NAJSTAREJŠA  RAZGLEDNICA SLOVENSKIH KRAJEV

pripravlja: Srečko Šneberger

Do sedaj znana najstarejša razglednica slovenskih krajev, je razglednica Ptuja, poslana 25. novembra 1889. Avtor risbe gradu Zgornji Ptuj na razglednici je slikar Alois Kasimir. Dimenzije razglednice so 139 mm x 84 mm, starost razglednice je nesporna, saj ima datum izpisan na naslovni in hrbtni strani. Kratici A K na razglednici razkrivata na Dunaju rojenega avtorja Aloisa Kasimirja (1852–1930). Slikar je ustvaril mnogo vedut Ptuja, slovel pa je tudi kot odličen portretist. Lastnik razglednice je Srečko Šneberger.
   
     

foto: najstarejša razglednica Ljubljane (1891)
 

NAJSTAREJŠA RAZGLEDNICA  LJUBLJANE

pripravlja: Zmago Tančič

Najstarejša do sedaj znana razglednica Ljubljane je bila poslana 14. avgusta 1891 iz Ljubljane v Trst. Motiv razglednice je panorama Ljubljane, pogled iz Tivolija proti mestu. Panoramo dopolnjuje cvetje, kar je bilo značilno za litografske razglednice tistega časa. Razglednico je izdelala priznana dunajska založba Lesk in Schwidernoch in jo označila s  številko 274. Lastnik razglednice je  Zmago Tančič.
     
   

foto: prva slovenska prepovedana naslovnica
 

PRVA SLOVENSKA PREPOVEDANA NASLOVNICA

DRUGA IZDAJA POEZIJ DR. FRANCETA PREŠERNA S PREPOVEDANO NASLOVNICO
pripravlja: Antikvariat Glavan
priprava razstave: Katarina Glavan Batagelj

Do konca 19. stoletja na Slovenskem ni bilo originalnih avtorskih knjižnih oprem. Prvi poskus je bila druga izdaja Pesmi Franceta Prešerna leta 1866 v zbirki Klasje z domačega polja.  A je bila naslovnica zaradi narodnostnega naboja prepovedana. Založnik je moral naslovnico iztrgati iz obstoječih izvodov, a se jih je nekaj vseeno ohranilo.
     
   
   

PRVA SLOVENSKA ZNAMKA

Pripravlja: Anton Simončič, Filatelistično društvo Ljubljana

Prva znamka v samostojni Republiki Slovenije je izšla 26. junija 1991. Po osnutku prof. arh. Jožeta Plečnika jo je oblikoval G. Košak. V nakladi 2 mil. kosov so jo v polah po 20 znamk natisnili v tiskarni Delo v Ljubljani.  Na dan izida znamke je bilo na devetih poštah v Sloveniji uporabljanih deset poštnih "priložnostnih" žigov z napisom "DAN OSAMOSVOJITVE ..." Ob tej znamki - "parlamentarici" se je marsikaj dogajalo. Slovenija je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost. Naslednji dan se je začela vojna za neodvisnost, ki se je nekako končala z umikom jugoslovanske vojske. Slovenija tedaj še ni bila članica svetovne poštne zveze (UNI), zato je bila izdaja lastnih znamk otežkočena, torej tudi znamka še ni bila priznana v svetu. Mednarodni opazovalci so v času moratorija v Sloveniji prepovedali uporabo te znamke v notranjem in zunanjem prometu. Tako je bila omenjena znamka dana v poštni promet šele 8. oktobra 1991. Do 24. aprila 1992 so bile v veljavi še jugoslovanske znamke. 6. novembra 1991 je bila tedanja valuta dinar spremenjena v tolar (1:1).
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
     
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke