Razstava drugih zbirk

Lokacija: Povodni mož/B2 klet


Foto: Paket Rdečega Dragonoida
 

1/Največja razstava Bakuganov

razstavo pripravlja: Vid Glavan z družino v sodelovanju z Magnetiko Plus d. o. o.
 
Na Collecti bo razstavljena največja zasebna zbirka Bakugan krogel, ki se ob stiku s kovino transformirajo v bojevnika. Zbirka je začela nastajati pred dvema letoma, ko so igrače Bakugan prvič prispele v Slovenijo. Bakugan otroci zelo dobro poznajo iz isto imenske risane serije, ki se predvaja tudi na slovenskih televizijah. Bakugan figure in karte so začele nastajati pod okriljem kanadskega podjetja Spin Master in so  nemudoma postale svetovni hit. V zbirki si boste lahko ogledali preko 600 različnih figur, ter številne druge zanimivosti iz sveta Bakuganov.
     
foto_sove
Foto: Motiv sove na znamkah
 

14/Sova v filateliji

razstavo pripravlja: Tone Simončič, Filatelistično društvo Ljubljana

Izmed vseh vrst ptic so sove v raznih filatelističnih objektih morda najpogosteje upodobljene ptice. Upodobljene so na znamkah, v blokih, pismih, aerogramih, na maksimum kartah, pismih prvega dne ... Sova je ptica, naseljena po vsem svetu in zelo skrivnostna – od davnine vzbuja radovednost in buri domišljijo najrazličnejših ljudstev. Postala je simbol številnih univerz, akademskih, študentskih, pedagoških, strokovnih in podobnih združenj. Sovo v svojih prepoznavnih znakih upodabljajo knjigarne, založbe, bralna društva, združenja pisateljev, upodobljena  je na bankovcih, na žarah ...
     
foto_star denar
Foto: Jugoslovanski bankovci, 1993
 

15/Bankovci prek sto držav

razstavo pripravlja: Tone Simončič, Numizmatično društvo Slovenije

Bankovec je neobrestovan papirnat denar, ki se glasi na okrogel znesek domače valute in je zakonito plačilno sredstvo. Predstavlja določeno državo z izbranimi motivi, značilni za to deželo. Na pričujoči razstavi so predstavljeni bankovci prek 120 držav izdajateljic, ki so na denar natisnile motive iz vsakdanjega, političnega, kulturnega in drugega življenja v svoji državi, ali motive znanstvenikov, umetnikov, pisateljev, pesnikov ipd. Zadnja leta so v uporabi tudi plastični bankovci, ki imajo daljšo življenjsko dobo in večje število zaščitnih elementov, zaradi česar kakovostnejše uprizarjajo motive in jih je težje ponarediti.
     
Lokacija: Preddverje Marmorne dvorane/B2
     
foto_filatelija s collecto
Foto: Osebne znamke Collecte. Foto: Arhiv Collecta
 

16/5 let Collecte v filateliji

razstavo pripravlja: Tone Simončič, Filatelistično društvo Ljubljana

Mednarodni sejem Collecta nastopa že peto leto zapored. V vseh letih so bile v okviru prireditve izdane osebne znamke, dopisnice, ovojnice in maksimum karte, ki so postavljene na ogled v času 5. obletnice.
     
foto_megalodon
Foto: Zob morskega psa Carcharocles megalodon iz okolice Rogaške Slatine. Hrani: Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Ciril Mlinar
 

17/Megalodon – največji morski pes vseh časov

razstavo pripravljajo: Matija Križnar, Prirodoslovni muzej Slovenije ter Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije

Fosilni ostanki morskih psov so dokaj redki, a se pojavljajo vse od paleozoika. Med fosilnimi vrstami je živelo nekaj nenavadnih predstavnikov teh plenilcev. Največji med vsemi morskimi psi je bila vrsta Carcharocles megalodon. Njegove zobe so našli v miocenskih in pliocenskih plasteh po vsem svetu. Odrasle živali so bile dolge do 20 metrov in so bili strašni plenilci, ki so se prehranjevali z manjšimi kiti in drugimi morskimi sesalci. V Sloveniji poznamo kar nekaj nahajališč, kjer smo našli njegove trikotno oblikovane zobe in imajo značilen enakomerno nazobčan rob. Megalodon je izumrl konec pliocena pred približno 2 milijona let. Na letošnji razstavi bodo predstavljeni nekateri ostanki zob iz zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in zbirk članov Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije.
     
foto_eklogit
Foto: Nakit iz eklogita (zlat nakit: Edo Ferme; krogla: Marjetka Kardelj).
Plemenito kamnino eklogit, imenovano tudi pohorski žad, je predstavila tudi nekdanja miss Slovenije Tadeja Ternar na izboru za miss sveta leta 2007.
Foto: Ciril Mlinar
 

18/Pohorski žad

razstavo pripravljata: Miha Jeršek in Edo Ferme, Slovensko gemološko društvo

Gosti smrekovi gozdovi Pohorja skrivajo marsikateri zaklad, med njimi tudi okrasno kamnino eklogit. Eklogit odlikuje značilna zelena barva, ki jo daje mineral omfacit, drobni kristali rdečih granatov in modrega kianita pa dajejo kamnini živahnost. Kar 100 kilometrov globoko je eklogit nastal v Zemljinih globinah pred skoraj 100 milijoni let. Zemljine sile, ki oblikujejo trdno Zemljino površje, so jo iz Zemljinih globin prinesle do površja, kjer smo jo prepoznali kot eno najbolj plemenitih kamnin v Sloveniji. Zaradi minerala omfacita, ki spada v isto skupino mineralov kot žadeit, jo trgovci imenujejo tudi pohorski žad.
     
foto_sadra
Foto: Sadra. Foto: Ciril Mlinar
 

19/Sadra – od Marijinega stekla do »knauf« plošče

razstavo pripravljata: Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej Slovenije in Vojko Pavčič, Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije Tržič

Sadra (CaSO4•2H2O) je običajno prozoren brezbarven mineral in je eden redkih ženskega spola. Poimenovana tudi Marijino steklo je sadra mehka, a kljub temu na njenih kristalih lahko opazujemo svilnat, voščen in diamanten sijaj, zaradi česar je bila pogosto zamenjava za steklo v cerkvah. Nastaja kot evaporitni mineral v sedimentnih nahajališčih, pri procesih izhlapevanja v morskih in jezerskih okoljih, ali s kemijskim izločanjem iz sulfatnih raztopin v okolici vulkanov in gejzirjev. Pogosto jo najdemo v kristalih dvojčkih, ki na lastovičji rep. Posamezne pojavne oblike so tako značilne, da imajo vsaka svoje ime: masiven vlaknat različek je selenit, drobnozrnata sadra je znana kot alabaster, v puščavah pa zraste v obliki saharskih rož. Danes je pomembna kot surovina, bolje poznana kot gips, iz česa nastajajo pogosto uporabljene »knauf« plošče. Sadra je razširjena po celem svetu, v Sloveniji pa jo najdemo na številnih mestih, predvsem v sulfidnih rudnikih, ob premogu ali povsem naključno v opuščenih rovih.
     
Lokacija: Marmorna dvorana/B, št. razstavnega prostora 27
     
foto_zlatniki
Foto: Zlatniki Republike Slovenije
 

Zbirka zlatih priložnostnih kovancev ter zlatniki in srebrniki Jugoslavije

razstavo pripravljajo: družba Moro & Kunst, Miran Trontelj, Numizmatično društvo Slovenije in Rudi Ravnik

Družba Moro predstavlja celotno zbirko zlatih priložnostnih kovancev Republike Slovenije. Zlato in srebro sta znani in cenjeni plemeniti kovini že iz časa starega veka. S paladijem in platino, plemenitima kovinama moderne dobe, postajata del dolgoročnega varčevanja. Varčevanje z naložbo v plemenite kovine namreč pomeni predvsem varnost, saj kovine kljub krizam in vojnam ohranjajo vrednost ter so dobra naložba za starost. Vsak registriran obiskovalec spletne strani www.moro.si ima vpogled v aktualni cenik, ki je povezan s svetovno borzo. Za več informacij se zglasite na njihovem razstavnem prostoru v Marmorni dvorani/B.

V sodelovanju z Miranom Trontljem bodo na ogled postavljeni tudi zlatniki in srebrniki Jugoslavije iz obdobja od 1925 do 1990, kovani kot spominski kovanci, ki predstavljajo posamezne pomembne datume zgodovine. V sodelovanju z Rudijem Ravnikarjem pa predstavljajo zbirko zlatnikov numizmatične vrednosti.
     
     
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke